Uvod v leto 2021


Dobrodošlo novo leto. Dobrodošlo 2021! Letos je bil ta prestop kar malo z grenkim priokusom. Ne vem, leto 2020 so zaznamovali Korona, delo na daljavo in potresi. Ljudje smo se različno spopadali z danimi situacijami, različno smo sprejemali določena dejstva, podatke, verjetno tudi kakšen laži. Verjeti, da bo ena številka vse to spremenila na bolje, bi bilo bizarno. Neumno. Pa kljub temu, leto je dolgo, marsikaj se bo dogajalo. Dobrega in slabega. In dobrega! Dodala še enkrat, ker verjamem, da bo tako. Ker iz slabega potegnem dobro. Vem, vem, ni vedno lahko. Včasih si v nekem trenutku jezen, žalosten, morda obupan, ne vidiš smisla, a vedno, vedno je za vsak zakaj, tudi zato. 
Nekako tako furam skozi življenje. Življenje, ki morda nekomu od zunanjih opazovalcev deluje kot pravljica. In ja, je pravljica. A tudi v pravljicah se dogajajo grozote, mračni dnevi in zlobni ljudje. Po drugi strani, pa so tam čudeži, sreča. ljubezen.  

O svoji zaobljubah sem že pisala, danes ne bom, si pa resnično želim, da bo letošnje leto pustil drugačen pečat kot ga je leto 2020. Kaj točno si želim? Vsekakor si želim, pa naj se sliši še tako neverjetno, da grem nazaj v svoj razred. K mojim 20 otrokom. Da gre moj sin nazaj k sošolcem in sošolkam. Da gre drugi sin v vrtec. Ker to potrebujemo! Ker to sedaj potrebujemo najbolj za nek normalen potek življenja. Poleg tega pa še samo zdravje in zadovoljstvo. To je to. Več ne potrebujem. Za tisto več bom poskrbela. 

Dragi moji bralci!
Naj vam leto 2021 
pričara vsak dan nov nasmeh,
vsak dan nov izziv,
vsak dan novo priložnost, da boste za kaj hvaležni,
vsak dan iskrice v očeh
in 
vsak dan občutek, da ste vi, vi!!!

 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nikoli ne veš

 1. september. Prvi šolski dan. Dan, na katerega se vedno pripravim tako, da mi bo fajn. Da nam bo fajn. Da si bomo ta dan zapomnili tako kot sem si jaz svojega. Vsaj tistega iz 1.razreda. Pa še kakšnega. In vedno imam v spominu, da so učitelji dali vse od sebe, da smo se počutili sprejete, da jim je mar za nas. Spomnim pa se tudi, da smo, vsaj ko smo dobili nove učitelje, bili bolj zadržani.  Kar se tiče učiteljev je še danes tako. No, vsaj jaz skušam ta dan narediti poseben. Nekaj obveznosti je, temu se ne da izogniti. Nekaj informacij, ki morajo biti in verjetno naletijo na gluha ušesa. A nič za to. To je normalno. Bomo ponovili. Verjetno večkrat.  Otroci pa so drugačni kot smo bili mi. 30, 35 let nazaj. Tudi to je normalno. Življenje je drugačno. Dostopnost do informacij lažja. Starši se z otroki pogovarjajo drugače. Šola ni več nek strah in trepet. In s tem se do neke mere strinjam.  Ampak nikoli ne veš. Ne veš, kako bo. Kakšen bo ta dan. Bodo motivacije uspešne? Bodo tvoji heci š
Preberite več

Šolska proslava

Slika
Šolska proslava. Dogodek, ki na šoli poteka 3x v šolskem letu. December, februar in junij. Dogodek, ki je vedno tako zelo prisrčen in poln emocij in ponosa, vsaj kar se s strani učiteljev tiče. Resnično vedno obožujem te otroke, ki so pravi mali igralci, novinarji, plesalci, pevci. Vse te otroke, ki tako s ponosno stojijo tam spredaj in samozavestno, kolikor je to mogoče, dajejo proslavi svoj pečat. Učitelji, ki smo del neke točke, zadaj nekje stiskamo pesti in upamo, da mesec, dva ali trije meseci vaje točko naredijo točno takšno kot smo si jo zastavili. Večinoma, vsaj po mojih izkušnjah, je točka na generalki čista polomija. Misliš si, pa dobro, kako, zakaj, kje sem ga polomil, kaj je s temi otroci??? Ampak potem, proslava, točka, grizeš nohte, res da samo v glavi, ker za državno proslavo se pa res ne spodobi, da boš grizel nohte...točka izpeljana v nulo. Srce zaigra. Ponosen si na tiste otročke tam. Zakričal bi od veselja. Pa ne smeš. Kako bi le to izpadlo? Ne, ne, to pa ne.  Šolska
Preberite več

Pišem od kar se zavedam

Od nekdaj rada pišem. Najraje na list. To mi je novo. Ni kuli in ni papir. Ampak še vedno pišem. Že v OŠ sem rada pisala spise, pa pesmi, pa govore in dnevnik. Ja, enih 6 jih imam. Zdaj sem začela z novim. Zaradi Korone. In potem... Piši blog. Blog??? Kako? Si upam? Pa dajmo. Saj ne more biti tako težko, če rad pišeš, kajne? Ena izmed mojih velikih želja je nekoč v roke vzeti knjigo, katere avtorica bom jaz. Imela bo vijolčne platnice. Ne nisem se zmotila, vijolične bodo. Ne vijolične. To je čisto drug odtenek. Eni boste razumeli, drugi pač ne. To sem jaz. Aja, ime. MALA ŠOMOŠTRA. Sliši se čudno, a tudi to sem jaz. Mala in ŠOMOŠTRA. To je starinski izraz za učiteljico. Daleč od tega, da sem stara, a izraz mi je všeč. Nekako združim preteklost s sedanjostjo. Tablice s tablicami. 
Preberite več