Mala Šomoštra

  Po 3 tednih dela v šoli, se z današnjim dnem, ali bolj natančno z včerajšnjim dnem, zaključujejo zimske počitnice. Marsikdo je mnenja, da si jih po 3 mesecih nedela učitelji nismo zaslužili, a glede na to, da je to moj prisilni dopust in ne dopust po izbiri in, ker vem kaj sem zadnje 3 mesece delala in to konkretno delala, lahko brez občutka slabe vesti, rečem, da sem si ta dopust še kako zaslužila. In prvič po 10 letih, odkar je večji sin vključen v vzgojno-izobraževalni sistem Slovenije, torej vrtec in kasneje šolo, sem si dovolila tamalega pustiti v vrtcu in imeti dopust. Seveda to ni dopust kot si morda kdo predstavlja, a vsekakor sem si vzela več časa zase in tudi starejšega sina. Predvsem pa za nabiranje kilometrov in korakov. Pač en izmed ciljev letos, ki mi zaenkrat dobro uspeva.  Če bi razmere letos bile normalne, smo imeli v planu družinsko smučanje. Nisem ravno neka dobra smučarka, a vseeno je bila to ena izmed želja. Da se odpravimo na smučišče in izkoristimo sneg v vsej

Kar obljubim, v večini primerov tudi izpolnim. Tokrat nisem. Nazadnje sem blog pisala  26. 1. 2021 in takrat obljubila, da se javim čez 1 teden. Ni mi uspelo. Priznam, da sem si zdaj, ko ne delamo več na daljavo, ukradla kakšen popoldan, dva ali tri, da sem čas posvečala drugim stvarem in ne službi. Seveda pa jaz ne bi bila jaz, če ne bi še delala kakšnega projekta zraven, pa prvi strokovni članek izpod mojih rok je tudi padel.  V šoli je krasno. V šoli je, če odštejemo dejstvo, da nosim masko in vsak ponedeljek hodim na testiranje, enako kot je bilo.  Maska sploh ni več tako zoprna, razen prvih par sekund vstopa v šolo, ko ne vem ali se je v šoli kaj vžgalo ali imam samo zarošena očala. Govor pod masko je na trenutke res nerazumljiv, zaradi česar sem morda bolj glasna kot sem bila do zdaj, čeprav sem bila prepričana, da to sploh ni mogoče. Posledice tega so, da imam na trenutke hripav glas in suho grlo, a voda rešuje zadevo, med odmorom pa kakšen 505 s črto, pa je. Za tiste ta mlade,