So možgani res vir pameti?
Uf, že dolgo je tega kar sem nazadnje pisala blog. 18.aprila nazadnje. Razlog je, vsaj nam učiteljem, povsem jasen. Maj in junij sta v šoli nora. Za vse. Učence, učitelje, vodstvo in normalno tudi starše. Letos je to bilo še bolj izrazito. Delo na daljavo je pustilo posledice na vseh, znanje je bilo šibko oziroma bom raje rekla neutrjeno, razlike med učenci še večje kot kadarkoli. Ampak pustimo zdaj to. Naslov mojega bloga danes je vprašanje, povezano s tem kar se mi je dogajalo zadnje tedne. Dejstvo je, da sem že od nekdaj vajena, da se v življenju dogaja. Ne maram samote, ne maram miru, ne maram dela, kjer ni učinka. Ne znam reči ne, vse sprejmem kot izziv. In se je nalagalo. Uživala sem v vsem, kar sem si zadala. Rasla sem tako osebno kot profesionalno. S pomočjo nekaterih sodelavk sem se spravila k mednarodnim konferencam, pisala članke, spet po drugi strani opogumljala mlade raziskovalke, po tretji strani snemala "film", plesala, .... Fajn mi je bilo. Noro fajn. Možgani