Pišem od kar se zavedam

Od nekdaj rada pišem. Najraje na list. To mi je novo. Ni kuli in ni papir. Ampak še vedno pišem. Že v OŠ sem rada pisala spise, pa pesmi, pa govore in dnevnik. Ja, enih 6 jih imam. Zdaj sem začela z novim. Zaradi Korone. In potem... Piši blog. Blog??? Kako? Si upam?
Pa dajmo. Saj ne more biti tako težko, če rad pišeš, kajne?
Ena izmed mojih velikih želja je nekoč v roke vzeti knjigo, katere avtorica bom jaz. Imela bo vijolčne platnice. Ne nisem se zmotila, vijolične bodo. Ne vijolične. To je čisto drug odtenek. Eni boste razumeli, drugi pač ne. To sem jaz.
Aja, ime. MALA ŠOMOŠTRA. Sliši se čudno, a tudi to sem jaz. Mala in ŠOMOŠTRA. To je starinski izraz za učiteljico. Daleč od tega, da sem stara, a izraz mi je všeč. Nekako združim preteklost s sedanjostjo. Tablice s tablicami. 

Komentarji

  1. Draga MALA ŠOMOŠTRA, čestitam. Zakaj? Za pogum, za iskrenost in za kreativnost. Berem te od prvega dne, ko si pisanje objavila na fb. Redno prebiram tvoje komentarje in večkrat me nasmejiš ali tudi osupneš z "direktnostjo". Vedno na meni pustiš sled, bodisi veselja, sočutja, jeze (ne nate) in tudi kdaj žalosti. Hvala ti zato. Hvala pa tudi, da me v sobotnem ali pa tudi nedeljskem jutru ob sedmih na daljavo spodbudiš h kreativnosti in učenju novih stvari. Hvala za nove izkušnje, hvala zate.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala. Veš, da si tudi ti "kriva", da je nastalo to, ne?
      Hvala tebi, ker si.

      Izbriši
  2. Vijolica ti želi, da bi ti bilo zmeraj najlepše med tipkami sveta. Srečno, zlata učiteljica. 💜💜💜

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nikoli ne veš

Šolska proslava