Pravijo, da se po jutru dan pozna. Mah, če bi to držalo, potem bi moji dnevi bili vedno bolj kot ne tečni. Jaaaa, zjutraj sem tečna. Vsaj do prve kave. Kakorkoli, danes mi ni nič pasalo zjutraj. Še zajtrk mi ni dišal, kar je zame, ki rada jem, zelo čudno. Ampak nekako se je danes po 2. kavi vse poklopilo in minila je zelo produktivna nedelja. Z možem sva tamalemu prebarvala sobo. Po začetnih težavah in spremembi plana, sobo krasi krasno gorovje. Ne vem sicer ali gospodu ni všeč, kajti noče spati tam in še vedno rogovili po dnevni. Značilno za nedeljo se je danes prepletalo tudi pranje in sušenje perila, sesanje in pospravljanje. Kuhal je mož, ki mu to gre veliko bolje od rok kot meni. Načeloma oba spraviva skupaj nedeljsko kosilo, vendar z več razlikami. Ko mož postreže kosilo na mizo, je kuhinja takšna kot bi šel v sosednjo gostišče po kosilo. Nikjer nič. Vse pospravljeno. Z užitkom poješ in pospraviš tiste krožnike v stroj in si prost, medtem ko je pri mojem kuhanju, kuhinja v razsulu. In preden vse pospraviš po kosilu, si spet lačen. Za danes je bilo v planu, da poleg tega, da postanem slikopleskarka, prelevim svojo učiteljsko telo tudi v frizerko. Tako je danes pol las izgubil najmlajši član. Šment, morda pa je frizura kriva, da še ne spi??? Ja, tako, nedelja je mimo, nov teden že trka na vrata. 10. teden šolanja na daljavo. 10 tednov že doma gulimo in se mučimo s snovjo, ki bi jo morali guliti v šolskih klopeh. Žal klopi v šoli samevajo in danes sem prvič po 1 mesecu celo malenkost verjela nekim napovedim, da bomo pa morda kmalu spet v šoli. Ampak res malenkost. Zelene barve ne maram, ampak ko sem zagledala Podravsko regijo obarvano zeleno, je vseeno zaigralo srce. Vsaj malo.
Do takrat, ko se vrnemo, pa novi izzivi. Novi boji. Novi izdelki. Nove težave. Novi sestanki.
Komentarji
Objavite komentar