Prve snežinke


Sneg. Moram priznati, da v snegu nikoli nisem videla nekega navdušenja. Nisem smučarka, nisem niti smučarska skakalka. Kaj bi naj bilo veselega v kepanju, tudi ne vem. Edina povezava, ki jo čutim s snegom je topla koca s še bolj toplim čajem. A kljub temu, da ravno nisem ljubiteljica zime, se prvega snega razveselim kot mali otrok. Kot moj veliki mulc, ki je danes komaj čakal, da se gre sankat, kljub temu, sem rekla, da je snega absolutno premalo, a je vseeno šel in seveda so plastične "sanke" počile na 2cm snega. Tamalemu mulcu itak ni bilo nič jasno, ko sem ga oblačila v kombinezon, ki mu je komajda prav, a glede na ukrepe v naši državi, mu bo moral še biti prav, vsaj dokler ne grem spet v tujino (beri Avstrijo), da kupim večjega. 
Ta prvi sneg ima vedno nek poseben čar. Snežinke, ki jih loviš, na konico jezika; zasneženo dvorišče, ulica. Sosedje, ki nekako pridejo iz svojih toplih zavetij, ven, na sneg, v raznoraznih pisanih kapah, razigrani...kot nekoč, ko smo bili otroci. 
Marsikaj nam je Korona vzela. A ni nam vzela snega. Ni nam vzela tega vzdušja, ki ga lahko nudi samo december. Ko vsaj za trenutek lahko sanjamo o pravljicah. Ko se vsaj za trenutek lahko prepustimo prazničnemu vzdušju in se spomnimo vseh lepih spominov, povezanih z decembrom. Ko se vsaj za trenutek lahko povežemo, ustvarjamo, načrtujemo in upamo. Upamo, da bo januar prinesel optimistično in predvsem bolj normalno leto. 
Leto 2021. 
Sneg. Snežinke. Tako majhne. Tako unikatne. A tako mogočne. 



Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nikoli ne veš

 1. september. Prvi šolski dan. Dan, na katerega se vedno pripravim tako, da mi bo fajn. Da nam bo fajn. Da si bomo ta dan zapomnili tako kot sem si jaz svojega. Vsaj tistega iz 1.razreda. Pa še kakšnega. In vedno imam v spominu, da so učitelji dali vse od sebe, da smo se počutili sprejete, da jim je mar za nas. Spomnim pa se tudi, da smo, vsaj ko smo dobili nove učitelje, bili bolj zadržani.  Kar se tiče učiteljev je še danes tako. No, vsaj jaz skušam ta dan narediti poseben. Nekaj obveznosti je, temu se ne da izogniti. Nekaj informacij, ki morajo biti in verjetno naletijo na gluha ušesa. A nič za to. To je normalno. Bomo ponovili. Verjetno večkrat.  Otroci pa so drugačni kot smo bili mi. 30, 35 let nazaj. Tudi to je normalno. Življenje je drugačno. Dostopnost do informacij lažja. Starši se z otroki pogovarjajo drugače. Šola ni več nek strah in trepet. In s tem se do neke mere strinjam.  Ampak nikoli ne veš. Ne veš, kako bo. Kakšen bo ta dan. Bodo motivacije uspešne? Bodo tvoji heci š
Preberite več

Šolska proslava

Slika
Šolska proslava. Dogodek, ki na šoli poteka 3x v šolskem letu. December, februar in junij. Dogodek, ki je vedno tako zelo prisrčen in poln emocij in ponosa, vsaj kar se s strani učiteljev tiče. Resnično vedno obožujem te otroke, ki so pravi mali igralci, novinarji, plesalci, pevci. Vse te otroke, ki tako s ponosno stojijo tam spredaj in samozavestno, kolikor je to mogoče, dajejo proslavi svoj pečat. Učitelji, ki smo del neke točke, zadaj nekje stiskamo pesti in upamo, da mesec, dva ali trije meseci vaje točko naredijo točno takšno kot smo si jo zastavili. Večinoma, vsaj po mojih izkušnjah, je točka na generalki čista polomija. Misliš si, pa dobro, kako, zakaj, kje sem ga polomil, kaj je s temi otroci??? Ampak potem, proslava, točka, grizeš nohte, res da samo v glavi, ker za državno proslavo se pa res ne spodobi, da boš grizel nohte...točka izpeljana v nulo. Srce zaigra. Ponosen si na tiste otročke tam. Zakričal bi od veselja. Pa ne smeš. Kako bi le to izpadlo? Ne, ne, to pa ne.  Šolska
Preberite več

Pišem od kar se zavedam

Od nekdaj rada pišem. Najraje na list. To mi je novo. Ni kuli in ni papir. Ampak še vedno pišem. Že v OŠ sem rada pisala spise, pa pesmi, pa govore in dnevnik. Ja, enih 6 jih imam. Zdaj sem začela z novim. Zaradi Korone. In potem... Piši blog. Blog??? Kako? Si upam? Pa dajmo. Saj ne more biti tako težko, če rad pišeš, kajne? Ena izmed mojih velikih želja je nekoč v roke vzeti knjigo, katere avtorica bom jaz. Imela bo vijolčne platnice. Ne nisem se zmotila, vijolične bodo. Ne vijolične. To je čisto drug odtenek. Eni boste razumeli, drugi pač ne. To sem jaz. Aja, ime. MALA ŠOMOŠTRA. Sliši se čudno, a tudi to sem jaz. Mala in ŠOMOŠTRA. To je starinski izraz za učiteljico. Daleč od tega, da sem stara, a izraz mi je všeč. Nekako združim preteklost s sedanjostjo. Tablice s tablicami. 
Preberite več