MOJE SODOBNO BESEDIŠČE


Velikokrat v tem delu na daljavo iščem pozitivne rezultate takšnega dela in eden izmed njih je zagotovo računalniška opismenjenost. Ne samo otrok in staršev, ampak tudi velike večine učiteljev. Nobeno izobraževanje in nobene delavnice nam niso dale toliko znanja kot ga nam je dala Korona. Vrženi smo bili v to, se učili in se še učimo. Pred 9  meseci sem bila vsa ponosna, da sem naredila navaden PPT, da sem naredila križanko v Wordu, da sem poslikala razstavo in računalničarju poslala slike, da jih je dal na spletno stran. Danes, danes je to nula. In me je sram. A hkrati sem ponosna koliko znam in kaj vse si upam. In kaj zna moj 10letnik. Ni ga izbirnega predmeta, ki bi ga to naučil v tako kratkem času. 
Malo za hec in malo za res ponujam danes nove besede oziroma bolje rečeno vedno bolj pogosto rabljene besede v mojem besedišču:

Če HIPERPOVEZAVA je prava
 v DRIVU nič ne zafrkava,
če ne pa stisni PRENOS, 
pa ANIMACIJA bo problemu kos.

SCREENSHOT malo obreži,
BITMOJu BACKGROUND odvzemi in ga dodaj,
pa to ti je pravi raj. 

Ko MOVIE MAKER zaženeš,
MP4 rata pravi,
namenjen zabavi.
YOU TUBE pretvornik poskrbi,
da skupaj muvamo vsi. 

Že na ZOOMu se igramo,
z Screenom uro imamo.
Če kdo uro moti,
se MUTE vklopi.
BELA TABLA je taprava,
še učencem je zabava,
finta je le ta, 
da jaz vidim kdo po njej kraca. 

Še KOLO SREČE znam naredit,
RANDOM dejavnost ulovit.
Če pa malo smo bolj resni,
GOOGLE FORMS poskrbi,
da se znanje ulovi. 

Saj bi zdaj še pametovala, 
kako sem mulcu MINI SCANNER
na FON naložila, 
da se mu JPG v PDF spremeni,
pa potem direkt v mail leti, 
pa jaz zato nimam skrbi.

Pa fajn da mamo AAI račun,
da vsi so svoj MAIL dobili, 
da staršem ne bomo težili.

Zdaj pa res moj BATTERY je LOW,
grem počasi spat,
je treba jutri zgodaj vstat,
v EKIPI v TEMSIH piše, 
da spet bomo sestankovali,
ob jutranji kavi delo načrtovali. 







 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nikoli ne veš

 1. september. Prvi šolski dan. Dan, na katerega se vedno pripravim tako, da mi bo fajn. Da nam bo fajn. Da si bomo ta dan zapomnili tako kot sem si jaz svojega. Vsaj tistega iz 1.razreda. Pa še kakšnega. In vedno imam v spominu, da so učitelji dali vse od sebe, da smo se počutili sprejete, da jim je mar za nas. Spomnim pa se tudi, da smo, vsaj ko smo dobili nove učitelje, bili bolj zadržani.  Kar se tiče učiteljev je še danes tako. No, vsaj jaz skušam ta dan narediti poseben. Nekaj obveznosti je, temu se ne da izogniti. Nekaj informacij, ki morajo biti in verjetno naletijo na gluha ušesa. A nič za to. To je normalno. Bomo ponovili. Verjetno večkrat.  Otroci pa so drugačni kot smo bili mi. 30, 35 let nazaj. Tudi to je normalno. Življenje je drugačno. Dostopnost do informacij lažja. Starši se z otroki pogovarjajo drugače. Šola ni več nek strah in trepet. In s tem se do neke mere strinjam.  Ampak nikoli ne veš. Ne veš, kako bo. Kakšen bo ta dan. Bodo motivacije uspešne? Bodo tvoji heci š
Preberite več

Šolska proslava

Slika
Šolska proslava. Dogodek, ki na šoli poteka 3x v šolskem letu. December, februar in junij. Dogodek, ki je vedno tako zelo prisrčen in poln emocij in ponosa, vsaj kar se s strani učiteljev tiče. Resnično vedno obožujem te otroke, ki so pravi mali igralci, novinarji, plesalci, pevci. Vse te otroke, ki tako s ponosno stojijo tam spredaj in samozavestno, kolikor je to mogoče, dajejo proslavi svoj pečat. Učitelji, ki smo del neke točke, zadaj nekje stiskamo pesti in upamo, da mesec, dva ali trije meseci vaje točko naredijo točno takšno kot smo si jo zastavili. Večinoma, vsaj po mojih izkušnjah, je točka na generalki čista polomija. Misliš si, pa dobro, kako, zakaj, kje sem ga polomil, kaj je s temi otroci??? Ampak potem, proslava, točka, grizeš nohte, res da samo v glavi, ker za državno proslavo se pa res ne spodobi, da boš grizel nohte...točka izpeljana v nulo. Srce zaigra. Ponosen si na tiste otročke tam. Zakričal bi od veselja. Pa ne smeš. Kako bi le to izpadlo? Ne, ne, to pa ne.  Šolska
Preberite več

Pišem od kar se zavedam

Od nekdaj rada pišem. Najraje na list. To mi je novo. Ni kuli in ni papir. Ampak še vedno pišem. Že v OŠ sem rada pisala spise, pa pesmi, pa govore in dnevnik. Ja, enih 6 jih imam. Zdaj sem začela z novim. Zaradi Korone. In potem... Piši blog. Blog??? Kako? Si upam? Pa dajmo. Saj ne more biti tako težko, če rad pišeš, kajne? Ena izmed mojih velikih želja je nekoč v roke vzeti knjigo, katere avtorica bom jaz. Imela bo vijolčne platnice. Ne nisem se zmotila, vijolične bodo. Ne vijolične. To je čisto drug odtenek. Eni boste razumeli, drugi pač ne. To sem jaz. Aja, ime. MALA ŠOMOŠTRA. Sliši se čudno, a tudi to sem jaz. Mala in ŠOMOŠTRA. To je starinski izraz za učiteljico. Daleč od tega, da sem stara, a izraz mi je všeč. Nekako združim preteklost s sedanjostjo. Tablice s tablicami. 
Preberite več