Tudi plusi so

 Danes pišem s telefonom. Z enim očesom škilim na tv, z drugim na telefon. Tako da, čisto možno je, da bo kaj od napisanega z napakami, ali pa se v besedilo prištuli kakšno kreganje iz Ljubezni po domače.

Moje današnje pisanje je namenjeno vsem plusom, ki jih ta Korona omogoča. Ja, tudi pozitivne stvari so.

1.  Kakorkoli je naporno, sem več z otrokoma. (torej sta tudi otroka več z mano. Še dobro da tamali ne govori, ker bi verjetno kaj hudega znal na to povedati. Veliki... Hja, zavijanje z očmi je dovolj) 

2. Povezano s prejšnjo točko, imam to srečo, da lahko otroku, ta večjemu, pomagam pri nekaterih šolskih nejasnostih. (hja, saj če njega vprašam, mu je vse jasno, pa čeprav razreže napačno pravljico) 

3. Že od marca dalje, se učim. Učim novih računalniških orodij. Toliko znanj kot sem zdaj v 8 mesecih pridobila na tem področju, jih v primeru neKorone ne bi.

4. Sodelovanje med učitelji se je okrepilo. Saj smo tudi prej sodelovali, ampak nekam nimam občutka, da tako vseslovensko kot zdaj. 

5. Okrepili so se tudi odnosi v kolektivu. Kolikokrat se pokličemo, si pomagamo. Se opogumimo. Potolažimo. Pohecamo. 

6. Glede na to, da so občine zaprte, ljudje smo pa vseeno družabna bitja, je Korona poskrbela, da smo tudi sosedje v tem našem naselju navezali stike. V tisti gužvi, ko smo vsi v službah, otroci na treningih, je včasih bilo komaj kaj časa, da smo se pozdravili, si pomahali. Zdaj pa le kakšno skupaj rečemo. Nenazadnje so to edini pravi človeški stiki, ki jih imamo. 

7. Kuhanje. Ja, nisem ravno neka masterchef kuharica, priznam. Moje sposobnosti v kuhinji so vezane na testenine, solate, pa kake čorbe. Ampak ne moremo zdaj živet od ene in iste hrane. Je treba malo poguglat, pa še kaj na novo naredit. Tudi štrudl je padel. Pa smo preživeli. 

8. Zrak. Ko ceniš tisti zrak zunaj, pa tisti kotiček na terasi bolj kot kadarkoli prej. In prednost je, da načeloma si lahko zdaj ta zrak privoščiš kadarkoli. Tistih 5 minut.

9. Branje. Ha ha... Ja. Verjetno je to plus katere od mojih kolegic. Moj ne. Saj na nočni omarici imam 2 knjigi. 2 super knjigi. Ampak se ne spravim zraven. 

10. Manj pranja in likanja. Nikoli nisem ravno v nulo porihtana, sem bolj športni tip, ampak vseeno, ko grem v službo, moram nekako izgledati učiteljsko. Že tako ali tako imam s tem težave, ker sem bolj baby face, pa vsak 4.šolec je že večji od mene. No, zdaj doma, sem lahko v trenirki, pa je to to. Enako je z velikim mulcem.

11. Z možem sva še skupaj. Kreganja je manj kot marca, aprila. Smo se že vnesli. Včasih sem mu malo fauš da gre vsak dan v službo. No, saj ta faušija mine, ko mu ura zvoni 5.15, pa se obrnem pa kako kitico še odspim. 

12. Glede na to, da ne smem v Maribor in so trgovine z oblačili zaprte, pa vse te razne ustvarjalne trgovine, posledično manj zapravljam. Vsaj fizično v trgovini, spletne trgovine so pa druga zgodba. Mogoče zgodba za jutri. Za minuse.