Počitnice??? Dopust???

 So to res počitnice? Je to res dopust?

Načeloma sem med jesenskimi počitnicami vedno doma, bolj kot ne se vrtijo okoli buč, Hallowena, mojega rd. To je to. In zato vsaj kar se tega tiče, ni bilo kaj dosti drugače. Praznovanje je sicer odpadlo, ampak ok. To ni ravno zdaj konec sveta.

Letos sem sicer imela prvič v planu da gremo v kakšne Toplice, a ideja je že septembra splavala po vodi. Oziroma sem jo prestavila kar na september. Ni pomembno. 

Dejstvo je, da kljub vsemu so otroci prikrajšani za neke normalne počitnice. Nenazadnje še k babicam prav ne smejo. Ali pa na kakšen Hallowen party. Ja, tudi to vem, da ni konec sveta. In vem tudi, da si vsak po svoje prilagodi, da mu je ok. Morda s kršenjem nekih zapovedi, morda s kakšnim novim hobijem, morda pa je kdo zdaj vseeno našel tisti mir v okolju svojega doma in svojih ožjih članov. 

Dopust. Naj bi bil prejšnji teden. 5 dni. Tisti, ki smo učitelji in tisti, ki z učitelji živijo ali jih res dobro poznajo, vedo, da še zdaleč nismo imeli dopusta. Pa preden se zdaj vsem, ki to berete, lasje postavijo pokonci, povem, da so tudi tukaj izjeme. Ampak...postavite se v kožo nekega drugega poklica. Pa to naj ne bo S. P.  Ali med dopustom sestankujete? Ali med dopustom pripravljate delo za po dopustu? Ali med dopustom dajete na stran svojo družino, ker imate delo? No, če ste odgovorili z da, potem razumete. Če ste odgovorili z ne, potem naj povem, da smo to vse mi delali prejšnji teden. Spet poudarjam. Ne vsi. Nekaj nas pa. In ja, sama sem to hotela. Zakaj? Ker mi ni vseeno, kako bom pripravljena na delo na daljavo, če ponovno pride to tega. Aja... Pustimo to, da smo se prejšnji teden pripravljali na ta teden in v petek zjutraj izvedeli, da pa bo še en teden počitnic. Za otroke. Mi delamo. Se izobražujemo. In sedaj spet tisti nejeverni Tomaži verjetno umirate ob mojem jamranju, ki to ni. Ja, učimo se. Učimo se drug od drugega kaj in kako uporabiti pri svojem delu, da bo otrokom zanimivo, hkrati bo poučno, poleg tega pa še gledamo na to, da bo najmanj oziroma čimmanj obremenjujoče za starše. Ne vem kako je drugje po šolah, ampak pri nas opcija reši to in to, ne pride v poštev. Morda v določenih primerih ja, ampak samo to ne. Vedno je nekaj zraven. Posnetek, razlaga, slikica, ponazoritev, link... Veliko tega.

Skratka... Da ne dolgovezim. Poleg vsega tega imamo tudi učitelji doma družine. Si lahko mislite? Tudi mi moramo kuhati, tudi mi imamo otroke, ki jih moramo vzgajati. In samo banalen primer. Če jaz čepim pol dneva za računalnikom, se kosilo ne skuha samo, otroka mi nihče ne previje, ta velik otrok pa ta čas spretno izkoristi za Tik Tok, igre, itd... Kje je zdaj vzgoja in skrb za otroka?

Ampak... Moji letošnji učenci so mi že med počitnicami pošiljali slikice in pozdrave in voščila. In lanska učenka. In ko prejmeš kaj takega, pozabiš. Dobiš voljo za naprej in delaš. Z nasmeškom. 

Ne vsi. Jaz zagotovo. In veliko mojih kolegic prav tako.