Moj jaz je bolj pameten kot jaz

Tragikomedija še traja, čeprav bi po današnjih sprejetih ukrepih komedijo lahko izpustili. Ura je natančno10 minut čez polnoč in jaz sem zaključila z delom. Moram priznati, da sem si danes čez dan, razen par odgovorom učencem, privoščila malo odklopa. Nič kaj posebnega pri 2 mulcih, ampak kavica s sosedo in kasneje še s sodelavko je pa koristila. Seveda na varni razdalji in celo z razkuževanjem rok. Koristilo je za nov zagon, za naslednjih 14 dni. Pravijo, da se bomo še vsaj 14 dni šolali na daljavo. Če sem iskrena, ne vem ali tisti, ki odločajo vedo, kaj je 14 dni. Ker če me spomin ne vara, so nas marca tudi za 14 dni zaprli, doma pa smo bili 8 tednov. Zdaj pa ne vem, ali ti ljudje, ki odločajo o tem niso v šoli poslušali, ali pa so pri urah, ko se učijo o času manjkali. 
Kakorkoli, glede na to, da sem zdaj zmatrana do nezavesti, hkrati pa vesela, da sem zaključila, kar sem si za danes zadala, ne bom negativna. Čaka me ena čudovita noč, še bolj čudovito je to, da gre mož jutri kasneje v službo, kar za njega pomeni 2 uri več spanja kot ponavadi, zame pa vsaj 1 uro več. Juhuuuuu. 
Jutri vidim tudi "moje" otroke, moj 3.c. Veselim se srečanja z njimi. Pridno mi pošiljajo tudi svoje izdelke, svoje posnetke in vedno, ko jih gledam, jih gledam 2x, 3x, 4x. Luštno je videti svoje učence tudi v domačem okolju. Vidiš jih drugačne. Doma je le doma. Lažje pokažejo tisti svoj jaz. 
In moj jaz mi zdaj pravi: Katja, pospravi računalnik, spokaj se v posteljo. In moj jaz ima ponavadi prav. 
Lahko noč. 

 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nikoli ne veš

 1. september. Prvi šolski dan. Dan, na katerega se vedno pripravim tako, da mi bo fajn. Da nam bo fajn. Da si bomo ta dan zapomnili tako kot sem si jaz svojega. Vsaj tistega iz 1.razreda. Pa še kakšnega. In vedno imam v spominu, da so učitelji dali vse od sebe, da smo se počutili sprejete, da jim je mar za nas. Spomnim pa se tudi, da smo, vsaj ko smo dobili nove učitelje, bili bolj zadržani.  Kar se tiče učiteljev je še danes tako. No, vsaj jaz skušam ta dan narediti poseben. Nekaj obveznosti je, temu se ne da izogniti. Nekaj informacij, ki morajo biti in verjetno naletijo na gluha ušesa. A nič za to. To je normalno. Bomo ponovili. Verjetno večkrat.  Otroci pa so drugačni kot smo bili mi. 30, 35 let nazaj. Tudi to je normalno. Življenje je drugačno. Dostopnost do informacij lažja. Starši se z otroki pogovarjajo drugače. Šola ni več nek strah in trepet. In s tem se do neke mere strinjam.  Ampak nikoli ne veš. Ne veš, kako bo. Kakšen bo ta dan. Bodo motivacije uspešne? Bodo tvoji heci š
Preberite več

Šolska proslava

Slika
Šolska proslava. Dogodek, ki na šoli poteka 3x v šolskem letu. December, februar in junij. Dogodek, ki je vedno tako zelo prisrčen in poln emocij in ponosa, vsaj kar se s strani učiteljev tiče. Resnično vedno obožujem te otroke, ki so pravi mali igralci, novinarji, plesalci, pevci. Vse te otroke, ki tako s ponosno stojijo tam spredaj in samozavestno, kolikor je to mogoče, dajejo proslavi svoj pečat. Učitelji, ki smo del neke točke, zadaj nekje stiskamo pesti in upamo, da mesec, dva ali trije meseci vaje točko naredijo točno takšno kot smo si jo zastavili. Večinoma, vsaj po mojih izkušnjah, je točka na generalki čista polomija. Misliš si, pa dobro, kako, zakaj, kje sem ga polomil, kaj je s temi otroci??? Ampak potem, proslava, točka, grizeš nohte, res da samo v glavi, ker za državno proslavo se pa res ne spodobi, da boš grizel nohte...točka izpeljana v nulo. Srce zaigra. Ponosen si na tiste otročke tam. Zakričal bi od veselja. Pa ne smeš. Kako bi le to izpadlo? Ne, ne, to pa ne.  Šolska
Preberite več

Pišem od kar se zavedam

Od nekdaj rada pišem. Najraje na list. To mi je novo. Ni kuli in ni papir. Ampak še vedno pišem. Že v OŠ sem rada pisala spise, pa pesmi, pa govore in dnevnik. Ja, enih 6 jih imam. Zdaj sem začela z novim. Zaradi Korone. In potem... Piši blog. Blog??? Kako? Si upam? Pa dajmo. Saj ne more biti tako težko, če rad pišeš, kajne? Ena izmed mojih velikih želja je nekoč v roke vzeti knjigo, katere avtorica bom jaz. Imela bo vijolčne platnice. Ne nisem se zmotila, vijolične bodo. Ne vijolične. To je čisto drug odtenek. Eni boste razumeli, drugi pač ne. To sem jaz. Aja, ime. MALA ŠOMOŠTRA. Sliši se čudno, a tudi to sem jaz. Mala in ŠOMOŠTRA. To je starinski izraz za učiteljico. Daleč od tega, da sem stara, a izraz mi je všeč. Nekako združim preteklost s sedanjostjo. Tablice s tablicami. 
Preberite več