Nedeljski minusi Korone

Če sem včeraj pisala o plusih, moram danes o minusih. Že zato, da ne bo kdo pomislil, kako zelo uživam ob kuhanju ali pa, da ne bo kdo pomislil, da sem  zadovoljna s tem, da smo doma. Torej, danes minusi, ki jih je prinesla Korona. 

1. KAVA - Lepo je sicer, da lahko dopoldan načeloma spijem toplo kavo, kar je v šoli skoraj nemogoče, razen če imam vmes kako prosto uro. Ampak ta kavica je ponavadi 1, 2 ali 3, tudi kdaj 4. Pol se pa čudim, zakaj zvečer škilim ko sova, ko bi morala že smrčat ko polh. (Ali polhi res smrčijo?)

2. MOJA OTROKA - Nisem ena tistih perfektnih mamic, ki svoje otroke naravnost povzdiguje in obožuje, ne glede na kaj. Ja pa ja. Saj sta moja in ja, sta moj svet, ampak oh kako mi kdaj pa kdaj gresta na živce. Znata me spravit v ture, take da sploh ne vem, da jih imam. Ono...nadgradnja mojih tur. Včasih večkrat na dan. Zdaj se to seveda pokaže večkrat, načeloma, v normalnih časi samo kakšno nedeljo popoldan, ali pa kakšen torkov večer, ob 20.uri, ko ravno pridemo s treninga v Mariboru, pa se mulc spomni, da jutri rabi volno. 

3. POGREŠAM ŠOLO - Vem ja, marsikdo je nehal šolo pogrešati takoj po tistem, ko jo je zaključil, ali pa je nikoli ni pogrešal. Jaz pa jo. Pa ne zdaj šolo kot ustanovo. Ampak vso tisto rutino, nenazadnje vse tiste sodelavke, ki so del šole, pa zdaj nimam stika z njimi. Čistilke, kuharice, tajnico...tudi hišnika, priznam...čeprav njegova žena zdaj to verjetno bere in ta ista žena ve, da sem na hece. 

Pa pogrešam tisto gužvo, malo pred zbornico, kjer se sprehajajo učenci predmetne stopnje, pa sem manjša od vseh, in hitro drvim na drugo stran, kjer se še najde kakšen manjši od mene. O stopnicah s poštevanko sem itak že pisala. Še dobro, da sem imela fajn strogo učiteljico v 2.razredu, da jo obvladam in to pomanjkanje stopnic ne bo vplivalo na znanje. 

4. AVTO / PETJE - Ja, moja črna sulica ima zdaj sicer že zimsko obutev, pa so vijolčne felne do spomladi shranjene v garaži, ampak vseeno, tako rada se vozim s tem mojim avtom. Sploh zjutraj, ko se ravno do šole prav prebudim, s pomočjo glasne radijske postaje in mojega še bolj glasnega petja, ki se sicer takoj po izstopu iz avta zelo utiša in tam nekje v zbornici, totalno utihne. 

5. UČENCI - Načeloma imam reden stik z njimi, pošiljajo mi posnetke, velikokrat se nasmejim, tudi kakšna solzica pade, ko jih vidim. Ampak to ni to! Kaj bi dala, da bi jutri stopila v razred, ko me tako lepo sinhrono pozdravijo. Še posebej ponedeljkov pozdrav je zelo sinhron. Pogrešam vsa tista vprašanja, na katera sem 1000x že odgovorila. Da razjasnim par takih: Učiteljica, kaj prepišemo to na tabli? Učiteljica, kaj z rdečo napišemo? Učiteljica, kaj datum tudi? Kaki carji so včasih. Pa ker sem prej pisala, da nisem perfektna mama, da ne bo kdo mislil, da sem perfektna učiteljica...oooooooooooo, neeeeeee!!!! Imam svoje fore, pa še kako jih imam. Nisem vsem všeč. Nisem vedno za hece. Večinoma pa sem. Se trudim. 

6. TELEFON - Itak sem zvesta uporabnica telefona, pregoreva 100/uro...ampak zdaj je še toliko več časa. Ogromno stvari delam s telefonom. V prvem Korona obdobju sem celo uničila telefon, pa ne zaradi dela, ampak zaradi tega ker sem štorasta. Pa je šel ekran. No, kakorkoli. Preveč sem s telefonom, na telefonu, ob telefonu. 

Ne bom se spuščala v politične in zdravstvene razloge in negativne debate, ker mi res ni do tega. Dovolj je teh 6 negativnih točk. Ne bom negativna. Ne bom!!! Jutri je ponedeljek. Pestro bo. Gremo v nov teden. Pozitivno!!!!