Zmeda

Vsak dan prinese nove informacije o tem, kako se bomo vrnili v šolo. In vsak dan znova sem bolj zmedena. Kdo sprejema te odločitve? Koga se pri sprejetju teh odločitev vpraša za mnenje? Se sploh koga vpraša? Koga? Nekoga, ki v razredu še ni stal, razen takrat, ko je hodil v šolo? Ali morda nekoga, ki je pedagog le na papirju? Ali pa, kar dvomim, nekoga, ki poučuje morda 20 ali 25 let, ko ve kako se stvari streže? Ne vem. Zmedena sem. Zmedena, ker se mi zdi, da pa je ja jasno, da se posvetuje s praktiki. Zmedena sem, kako mislijo izpeljati zadeve na tak način kot si predstavljajo. Zmedena, ker ne vem ali bom od 18. 5. 2020 poleg učiteljice še policajka? Bom poleg tega še sodnica? Ker kdo pa sem jaz ali pa kdorkoli drug na šoli, da sodi, kdo izmed učencev bo smel v šolo ali ne? Morda pretiravam. Morda bo čez 10 dni vse jasno. Ampak trenutno sem zmedena. In če se postavim v vlogo starša, se mi lahko od teh vseh informacij zmeša. In kar je najhuje. Vse informacije nam tako lepo na pladnju ponujajo izključno mediji. Vse. Ne ločijo predlogov od dejstev. Ne ločijo pobud od sklepov. Ponudi se vse. In starši v luft. In učitelji v luft. Nič jasno. Zmeda.
In potem bodi motiviran. In ne samo to. In potem motiviraj otroka. Kako? Saj jim ni jasno, kako in zakaj. Če nam ni, presneto.
Zmeda. Totalna zmeda. Kot moj današnji zapis. 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nikoli ne veš

 1. september. Prvi šolski dan. Dan, na katerega se vedno pripravim tako, da mi bo fajn. Da nam bo fajn. Da si bomo ta dan zapomnili tako kot sem si jaz svojega. Vsaj tistega iz 1.razreda. Pa še kakšnega. In vedno imam v spominu, da so učitelji dali vse od sebe, da smo se počutili sprejete, da jim je mar za nas. Spomnim pa se tudi, da smo, vsaj ko smo dobili nove učitelje, bili bolj zadržani.  Kar se tiče učiteljev je še danes tako. No, vsaj jaz skušam ta dan narediti poseben. Nekaj obveznosti je, temu se ne da izogniti. Nekaj informacij, ki morajo biti in verjetno naletijo na gluha ušesa. A nič za to. To je normalno. Bomo ponovili. Verjetno večkrat.  Otroci pa so drugačni kot smo bili mi. 30, 35 let nazaj. Tudi to je normalno. Življenje je drugačno. Dostopnost do informacij lažja. Starši se z otroki pogovarjajo drugače. Šola ni več nek strah in trepet. In s tem se do neke mere strinjam.  Ampak nikoli ne veš. Ne veš, kako bo. Kakšen bo ta dan. Bodo motivacije uspešne? Bodo tvoji heci š
Preberite več

Šolska proslava

Slika
Šolska proslava. Dogodek, ki na šoli poteka 3x v šolskem letu. December, februar in junij. Dogodek, ki je vedno tako zelo prisrčen in poln emocij in ponosa, vsaj kar se s strani učiteljev tiče. Resnično vedno obožujem te otroke, ki so pravi mali igralci, novinarji, plesalci, pevci. Vse te otroke, ki tako s ponosno stojijo tam spredaj in samozavestno, kolikor je to mogoče, dajejo proslavi svoj pečat. Učitelji, ki smo del neke točke, zadaj nekje stiskamo pesti in upamo, da mesec, dva ali trije meseci vaje točko naredijo točno takšno kot smo si jo zastavili. Večinoma, vsaj po mojih izkušnjah, je točka na generalki čista polomija. Misliš si, pa dobro, kako, zakaj, kje sem ga polomil, kaj je s temi otroci??? Ampak potem, proslava, točka, grizeš nohte, res da samo v glavi, ker za državno proslavo se pa res ne spodobi, da boš grizel nohte...točka izpeljana v nulo. Srce zaigra. Ponosen si na tiste otročke tam. Zakričal bi od veselja. Pa ne smeš. Kako bi le to izpadlo? Ne, ne, to pa ne.  Šolska
Preberite več

Pišem od kar se zavedam

Od nekdaj rada pišem. Najraje na list. To mi je novo. Ni kuli in ni papir. Ampak še vedno pišem. Že v OŠ sem rada pisala spise, pa pesmi, pa govore in dnevnik. Ja, enih 6 jih imam. Zdaj sem začela z novim. Zaradi Korone. In potem... Piši blog. Blog??? Kako? Si upam? Pa dajmo. Saj ne more biti tako težko, če rad pišeš, kajne? Ena izmed mojih velikih želja je nekoč v roke vzeti knjigo, katere avtorica bom jaz. Imela bo vijolčne platnice. Ne nisem se zmotila, vijolične bodo. Ne vijolične. To je čisto drug odtenek. Eni boste razumeli, drugi pač ne. To sem jaz. Aja, ime. MALA ŠOMOŠTRA. Sliši se čudno, a tudi to sem jaz. Mala in ŠOMOŠTRA. To je starinski izraz za učiteljico. Daleč od tega, da sem stara, a izraz mi je všeč. Nekako združim preteklost s sedanjostjo. Tablice s tablicami. 
Preberite več