Zaključek šolskega leta

Zaključek šolskega leta, tisti dnevi v juniju, ko te že zjutraj poboža sonce. Ko greš v šolo brez skrbi, ko je večinoma že vse zaključeno. Tako je bilo in tako je. Gledam svoje učence. 3.razred. Po pouku gredo na sladoled. Skupaj. Nasmejani. Tudi mene so že povabili zraven. Bomo šli na sladoled. Zadnji dan. Skupaj. Vsi.
Zaključek šolskega leta. Ne morem verjeti in dojeti, da bo počasi konec. Konec enega tako čudovitega leta. Leta, ki bo ostalo v spominu za zmeraj. Polno nekih sprememb. Določil. Priporočil. Leto, ko se je vse obrnilo na glavo. Ko smo obupavali. Starši, učenci in tudi učitelji.
Junij je pred vrati. In ni lepšega, da ga bomo vsi zaključili v šoli. 2 tedna smo bili zdaj v šoli učenci 1.triade. In moram priznati, da nam ni hudega. Nasprotno. So stvari, ki bi jih lahko obdržali za zmeraj. Recimo manjši razredi. Ok... To sem jaz že v osnovi imela in od ponedeljka bomo spet vsi!!! Vseh 18. Ena izmed dejavnosti, ki jo bom zagotovo obdržala še dalje, je pouk na prostem. Prej sem se nekako izogibala tega. Želela sem, a sem se bala. Gledala na uro. Na zvonec. Bomo vse naredili? Bodo otroci mirni zunaj? Me bodo poslušali? Izkazalo se je... Bodo!!! Prav luštno je zunaj. Ja, otroci so zunaj drugačni, sproščeni, a kljub vsemu, poslušajo in sodelujejo.
Kosilo je tudi ena izmed zadev, ki se je izkazala za boljšo. Manj otrok v jedilnici. Otroci imajo več prostora, so bolj umirjeni, ne mudi se. Ok, to je zdaj z organizacijskega vidika, ko je na šoli 1/3 otrok, lažje, potem več ne bo. A vseeno. Razdalja... Ni tako slaba. V koloni ni potiskanja. Ni prerivanja. Ni prehitevanja.
Otroci se družijo. Otroci niso v zaporu. Otroci ne trpijo.
Dragi učenci 4. - 8. razreda, dragi učitelji. Želim vam lep povratek v šolske prostore. Naj bo zaključek leta prijeten. Morda bo zaradi vseh teh kolobocij in 2 mesecev doma, prijetnejši kot kadarkoli prej. 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nikoli ne veš

 1. september. Prvi šolski dan. Dan, na katerega se vedno pripravim tako, da mi bo fajn. Da nam bo fajn. Da si bomo ta dan zapomnili tako kot sem si jaz svojega. Vsaj tistega iz 1.razreda. Pa še kakšnega. In vedno imam v spominu, da so učitelji dali vse od sebe, da smo se počutili sprejete, da jim je mar za nas. Spomnim pa se tudi, da smo, vsaj ko smo dobili nove učitelje, bili bolj zadržani.  Kar se tiče učiteljev je še danes tako. No, vsaj jaz skušam ta dan narediti poseben. Nekaj obveznosti je, temu se ne da izogniti. Nekaj informacij, ki morajo biti in verjetno naletijo na gluha ušesa. A nič za to. To je normalno. Bomo ponovili. Verjetno večkrat.  Otroci pa so drugačni kot smo bili mi. 30, 35 let nazaj. Tudi to je normalno. Življenje je drugačno. Dostopnost do informacij lažja. Starši se z otroki pogovarjajo drugače. Šola ni več nek strah in trepet. In s tem se do neke mere strinjam.  Ampak nikoli ne veš. Ne veš, kako bo. Kakšen bo ta dan. Bodo motivacije uspešne? Bodo tvoji heci š
Preberite več

Šolska proslava

Slika
Šolska proslava. Dogodek, ki na šoli poteka 3x v šolskem letu. December, februar in junij. Dogodek, ki je vedno tako zelo prisrčen in poln emocij in ponosa, vsaj kar se s strani učiteljev tiče. Resnično vedno obožujem te otroke, ki so pravi mali igralci, novinarji, plesalci, pevci. Vse te otroke, ki tako s ponosno stojijo tam spredaj in samozavestno, kolikor je to mogoče, dajejo proslavi svoj pečat. Učitelji, ki smo del neke točke, zadaj nekje stiskamo pesti in upamo, da mesec, dva ali trije meseci vaje točko naredijo točno takšno kot smo si jo zastavili. Večinoma, vsaj po mojih izkušnjah, je točka na generalki čista polomija. Misliš si, pa dobro, kako, zakaj, kje sem ga polomil, kaj je s temi otroci??? Ampak potem, proslava, točka, grizeš nohte, res da samo v glavi, ker za državno proslavo se pa res ne spodobi, da boš grizel nohte...točka izpeljana v nulo. Srce zaigra. Ponosen si na tiste otročke tam. Zakričal bi od veselja. Pa ne smeš. Kako bi le to izpadlo? Ne, ne, to pa ne.  Šolska
Preberite več

Pišem od kar se zavedam

Od nekdaj rada pišem. Najraje na list. To mi je novo. Ni kuli in ni papir. Ampak še vedno pišem. Že v OŠ sem rada pisala spise, pa pesmi, pa govore in dnevnik. Ja, enih 6 jih imam. Zdaj sem začela z novim. Zaradi Korone. In potem... Piši blog. Blog??? Kako? Si upam? Pa dajmo. Saj ne more biti tako težko, če rad pišeš, kajne? Ena izmed mojih velikih želja je nekoč v roke vzeti knjigo, katere avtorica bom jaz. Imela bo vijolčne platnice. Ne nisem se zmotila, vijolične bodo. Ne vijolične. To je čisto drug odtenek. Eni boste razumeli, drugi pač ne. To sem jaz. Aja, ime. MALA ŠOMOŠTRA. Sliši se čudno, a tudi to sem jaz. Mala in ŠOMOŠTRA. To je starinski izraz za učiteljico. Daleč od tega, da sem stara, a izraz mi je všeč. Nekako združim preteklost s sedanjostjo. Tablice s tablicami. 
Preberite več