Vesela kot radio

Danes je 60.dan. In na ta okrogli dan lahko napišem samo: po 2 mesecih grem jutri spet v šolo. Spomin me ponese v moja osnovnošolska leta, ko sem po 2 mesecih počitnic komaj čakala, da grem spet v šolo. Vedno sem se veselila povratka v šolo. Tudi zdaj se. Tudi avgusta se vedno veselim tistega prvega šolskega dne. Čeprav eno noč prej ne spim kaj dosti. Ker se bojim, da bi zaspala. Ker razmišljam kako bo. Vedno je lepo. In tako bo tudi v ponedeljek. Kljub vsemu bo lepo. Kljub vsem norim in manj norim priporočilom. Kljub vsem odločitvam, ki smo jih sedaj učitelji morali sprejeti in jih še bomo. Kljub vsemu. Lepo bo.
In jutri... Jutri grem spet v šolo. Ludvik nas čaka. Čaka parking. Čakajo vhodna vrata. S kakšnim veseljem jih bom odprla. In sodelavke. Reeees se veselim. Kako se bom šele v nedeljo. Današnji dan je poln upanja. Ni več tistega strahu. Ni vprašanj (čeprav jih je 1000). Pa vseeno. Polno pozitive. In za povrh bom jutri še, verjetno zadnjič preko video ure, videla moj 3.a. Razred, ki bo za vedno v mojem srcu. Ne bo enakega. Zagotovo ne. Ta je poseben. Poseben zaradi vsega kar se letos dogaja, poseben zato ker sem prvič razredničarka. Verjamem, da bodo vsi naslednji razredi, vsi otroci, ki jih še bom poučevala, posebni. Bodo pustili pečat tako ali drugače. Otroci so otroci. Vedno bodo. A ta 3.a, generacija 2019/2020, generacija Korone, bo samo ena.
Vesela sem. Vesela kot radio.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nikoli ne veš

 1. september. Prvi šolski dan. Dan, na katerega se vedno pripravim tako, da mi bo fajn. Da nam bo fajn. Da si bomo ta dan zapomnili tako kot sem si jaz svojega. Vsaj tistega iz 1.razreda. Pa še kakšnega. In vedno imam v spominu, da so učitelji dali vse od sebe, da smo se počutili sprejete, da jim je mar za nas. Spomnim pa se tudi, da smo, vsaj ko smo dobili nove učitelje, bili bolj zadržani.  Kar se tiče učiteljev je še danes tako. No, vsaj jaz skušam ta dan narediti poseben. Nekaj obveznosti je, temu se ne da izogniti. Nekaj informacij, ki morajo biti in verjetno naletijo na gluha ušesa. A nič za to. To je normalno. Bomo ponovili. Verjetno večkrat.  Otroci pa so drugačni kot smo bili mi. 30, 35 let nazaj. Tudi to je normalno. Življenje je drugačno. Dostopnost do informacij lažja. Starši se z otroki pogovarjajo drugače. Šola ni več nek strah in trepet. In s tem se do neke mere strinjam.  Ampak nikoli ne veš. Ne veš, kako bo. Kakšen bo ta dan. Bodo motivacije uspešne? Bodo tvoji heci š
Preberite več

Šolska proslava

Slika
Šolska proslava. Dogodek, ki na šoli poteka 3x v šolskem letu. December, februar in junij. Dogodek, ki je vedno tako zelo prisrčen in poln emocij in ponosa, vsaj kar se s strani učiteljev tiče. Resnično vedno obožujem te otroke, ki so pravi mali igralci, novinarji, plesalci, pevci. Vse te otroke, ki tako s ponosno stojijo tam spredaj in samozavestno, kolikor je to mogoče, dajejo proslavi svoj pečat. Učitelji, ki smo del neke točke, zadaj nekje stiskamo pesti in upamo, da mesec, dva ali trije meseci vaje točko naredijo točno takšno kot smo si jo zastavili. Večinoma, vsaj po mojih izkušnjah, je točka na generalki čista polomija. Misliš si, pa dobro, kako, zakaj, kje sem ga polomil, kaj je s temi otroci??? Ampak potem, proslava, točka, grizeš nohte, res da samo v glavi, ker za državno proslavo se pa res ne spodobi, da boš grizel nohte...točka izpeljana v nulo. Srce zaigra. Ponosen si na tiste otročke tam. Zakričal bi od veselja. Pa ne smeš. Kako bi le to izpadlo? Ne, ne, to pa ne.  Šolska
Preberite več

Pišem od kar se zavedam

Od nekdaj rada pišem. Najraje na list. To mi je novo. Ni kuli in ni papir. Ampak še vedno pišem. Že v OŠ sem rada pisala spise, pa pesmi, pa govore in dnevnik. Ja, enih 6 jih imam. Zdaj sem začela z novim. Zaradi Korone. In potem... Piši blog. Blog??? Kako? Si upam? Pa dajmo. Saj ne more biti tako težko, če rad pišeš, kajne? Ena izmed mojih velikih želja je nekoč v roke vzeti knjigo, katere avtorica bom jaz. Imela bo vijolčne platnice. Ne nisem se zmotila, vijolične bodo. Ne vijolične. To je čisto drug odtenek. Eni boste razumeli, drugi pač ne. To sem jaz. Aja, ime. MALA ŠOMOŠTRA. Sliši se čudno, a tudi to sem jaz. Mala in ŠOMOŠTRA. To je starinski izraz za učiteljico. Daleč od tega, da sem stara, a izraz mi je všeč. Nekako združim preteklost s sedanjostjo. Tablice s tablicami. 
Preberite več