Skrbi otrok
Danes sem po 14 dneh spet videla svoje učence. Tako umirjeni so. Zdijo se mi tako Poker face. Res. Brez neke odzivnosti. Otroci so zaskrbljeni. Danes so me spraševali :
Učiteljica, se bomo lahko pogovarjali?
Učiteljica, se bomo videli tudi z drugimi učenci na šoli?
Se bomo lahko igrali?
Kaj nas boste spraševali?
Zakaj ne bomo imeli mask?
Zakaj ne bi imeli mask in bi lahko bili bolj blizu drug drugega?
Nas bodo delili na fante in punce?
Boste vi z nami?
Tako majhni in toliko resnih vprašanj. Je to res potrebno? Je treba res tako komplicirati?
Saj smo se tudi smejali, se lepo imeli. Ogromno energije dobim vedno od njih, ampak to danes niso bili moji učenci. Ni tiste navihanosti in razigranosti. Pogrešam to. Komaj čakam, da to doživim. Ne bom huda. Res ne. Samo naj nam dovolijo, da gremo normalno v šolo.
Učiteljica, se bomo lahko pogovarjali?
Učiteljica, se bomo videli tudi z drugimi učenci na šoli?
Se bomo lahko igrali?
Kaj nas boste spraševali?
Zakaj ne bomo imeli mask?
Zakaj ne bi imeli mask in bi lahko bili bolj blizu drug drugega?
Nas bodo delili na fante in punce?
Boste vi z nami?
Tako majhni in toliko resnih vprašanj. Je to res potrebno? Je treba res tako komplicirati?
Saj smo se tudi smejali, se lepo imeli. Ogromno energije dobim vedno od njih, ampak to danes niso bili moji učenci. Ni tiste navihanosti in razigranosti. Pogrešam to. Komaj čakam, da to doživim. Ne bom huda. Res ne. Samo naj nam dovolijo, da gremo normalno v šolo.
Komentarji
Objavite komentar