Jaz sem hin

Danes sem hin. Saj ne dobesedno, ampak danes sedim za računalnikom dejansko od jutra. Dopust? Kaj je že to? Danes ga vsekakor nimam. Saj verjetno bi v nekem normalnem vremenu končala prej, ampak v tem dežju res ne najdem nobene motivacije. Iz ure v uro je motivacije manj. Utrujena sem. Včeraj sem kopala luknje, da bomo posadili drevesa, pa me ni tako utrudilo. 
To danes pa. Hja, kaj češ. Tudi to mora biti. Nenazadnje je treba poskrbeti, da bodo učenci drugi teden dobili delo. In ker nisem učiteljica, ki bi samo poslala navodila in čao Pero, pol si pač delam delo. In valda mora biti vse lepo, pa slikice, pa zanimivo. Ja, pa smo tam. In najhuje je, da ko pogledam končni izdelek, se mi zdi, da ni nič posebnega. Kaj je pa še huje od najhujšega? To, da se zdaj počutim kot kup nesreče, ob polnoči pa bom zijala v luft kot sova. 
Jutri bi morali na morje. Se že vidim. 
Pakiram 1001 stvar, od tega 999 preveč. Pa sendviči. O ja...s suho, sirom, kumaricami. Spet itak preveč, da jih potem še cel prvi dan jemo, čeprav se za prvega ustavimo že tam nekje v Tepanjah. Če bi bilo po moje, bi se v Hočah. Ok, če zdaj pogledamvremensko napoved, je boljše, da ne gremo. Ker ni hujšega kot it na težko pričakovan dopust, pa je dež, pa te zebe. Ne hvala. Bomo mi kar doma. Ustvarjali, kopali, sadili, lenarili in delali.Delali to kar moramo in delali to kar nas veseli. Če lahko združiš veselje, s tem kar je obveza, si zmagal. Jaz sem. Čeprav sem hin. 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nikoli ne veš

 1. september. Prvi šolski dan. Dan, na katerega se vedno pripravim tako, da mi bo fajn. Da nam bo fajn. Da si bomo ta dan zapomnili tako kot sem si jaz svojega. Vsaj tistega iz 1.razreda. Pa še kakšnega. In vedno imam v spominu, da so učitelji dali vse od sebe, da smo se počutili sprejete, da jim je mar za nas. Spomnim pa se tudi, da smo, vsaj ko smo dobili nove učitelje, bili bolj zadržani.  Kar se tiče učiteljev je še danes tako. No, vsaj jaz skušam ta dan narediti poseben. Nekaj obveznosti je, temu se ne da izogniti. Nekaj informacij, ki morajo biti in verjetno naletijo na gluha ušesa. A nič za to. To je normalno. Bomo ponovili. Verjetno večkrat.  Otroci pa so drugačni kot smo bili mi. 30, 35 let nazaj. Tudi to je normalno. Življenje je drugačno. Dostopnost do informacij lažja. Starši se z otroki pogovarjajo drugače. Šola ni več nek strah in trepet. In s tem se do neke mere strinjam.  Ampak nikoli ne veš. Ne veš, kako bo. Kakšen bo ta dan. Bodo motivacije uspešne? Bodo tvoji heci š
Preberite več

Šolska proslava

Slika
Šolska proslava. Dogodek, ki na šoli poteka 3x v šolskem letu. December, februar in junij. Dogodek, ki je vedno tako zelo prisrčen in poln emocij in ponosa, vsaj kar se s strani učiteljev tiče. Resnično vedno obožujem te otroke, ki so pravi mali igralci, novinarji, plesalci, pevci. Vse te otroke, ki tako s ponosno stojijo tam spredaj in samozavestno, kolikor je to mogoče, dajejo proslavi svoj pečat. Učitelji, ki smo del neke točke, zadaj nekje stiskamo pesti in upamo, da mesec, dva ali trije meseci vaje točko naredijo točno takšno kot smo si jo zastavili. Večinoma, vsaj po mojih izkušnjah, je točka na generalki čista polomija. Misliš si, pa dobro, kako, zakaj, kje sem ga polomil, kaj je s temi otroci??? Ampak potem, proslava, točka, grizeš nohte, res da samo v glavi, ker za državno proslavo se pa res ne spodobi, da boš grizel nohte...točka izpeljana v nulo. Srce zaigra. Ponosen si na tiste otročke tam. Zakričal bi od veselja. Pa ne smeš. Kako bi le to izpadlo? Ne, ne, to pa ne.  Šolska
Preberite več

Pišem od kar se zavedam

Od nekdaj rada pišem. Najraje na list. To mi je novo. Ni kuli in ni papir. Ampak še vedno pišem. Že v OŠ sem rada pisala spise, pa pesmi, pa govore in dnevnik. Ja, enih 6 jih imam. Zdaj sem začela z novim. Zaradi Korone. In potem... Piši blog. Blog??? Kako? Si upam? Pa dajmo. Saj ne more biti tako težko, če rad pišeš, kajne? Ena izmed mojih velikih želja je nekoč v roke vzeti knjigo, katere avtorica bom jaz. Imela bo vijolčne platnice. Ne nisem se zmotila, vijolične bodo. Ne vijolične. To je čisto drug odtenek. Eni boste razumeli, drugi pač ne. To sem jaz. Aja, ime. MALA ŠOMOŠTRA. Sliši se čudno, a tudi to sem jaz. Mala in ŠOMOŠTRA. To je starinski izraz za učiteljico. Daleč od tega, da sem stara, a izraz mi je všeč. Nekako združim preteklost s sedanjostjo. Tablice s tablicami. 
Preberite več