Korona je dobra šola.

Danes je po vsej tej karanteni prvi dan, ko sem lahko šla v Maribor brez slabe vesti. Ker je dovoljeno. Pa nisem niti imela namena it. Ampak sem šla. Kar tako. V trgovino, kjer sem ponavadi vsaj 1x na teden ali celo več, pa vedno kaj najdem. Saj danes ni bilo nič drugače. Zdelo se mi je, da vse potrebujem. Morala sem si dati duška. Vsaj malo. Ampak v tej maski je na srečo nevzdržno, tak da me je kar vleklo iz trgovine. In resnično kapo dol vsem, ki imajo te maske na sebi cel šiht. Ne znam si predstavljati. No, sicer pa... Glede na to, da gremo čez 2 tedna nazaj v šole, bom tudi jaz morala nosit to masko v razredu. Verjetno. Skoraj 100%. Moram priznati, da se veselim, da grem spet v šolo. Morda se zdi na prvi trenutek ta odločitev vlade, nesmiselna, brezvezna. In morda je res nelogična. A tako je. Jaz se bom potrudila, da učencem zagotovim varen in glede na situacijo korekten pouk, a hkrati  se bom trudila, da jim bo ta zadnji mesec ostal v spominu kot en super mesec. Da se bomo imeli fajn. Da ne bo stresa. Kljub ocenjevanju. Ocenjevanje bo prijetno. Veselo. Skratka, kolikor poznam učitelje, bodo vsi stremeli k temu. Vsak zaključek šolskega leta je lep. Ko se poslovimo na en lep, zabaven način. Tudi letos bo tako. In vesela sem, da bo. Moj ta večji otrok ne bo šel več v šolo. Prikrajšan bo za lepe trenutke toplega junija. Ko nekatere ure potekajo tudi zunaj. Ko veš, da imaš recimo predmet zaključen in si vesel, da ni več skrbi. Ko se veseliš počitnic. Letos bo drugače. Moj otrok bo doma. Sam. Preživel bo. Ne bo lačen. Znašel se bo. Verjamem, da se bo. V 2 mesecih se je zdaj naučil ogromno. Predvsem samostojnosti. Ta Korona je bila dobra šola.
Za vse nas.